• Slovensko (SLO)
  • Russian (RUS)
  • English   (EN)
  • Español (ES)
Mejne formalnosti PDF Natisni E-pošta
Mejne formalnosti so minimalne in ustrezajo evropskim standardom. Notranje meje so z vstopom v schengensko območje odpravljene, kar pomeni, da so mejni prehodi med Slovenijo in Italijo, Avstrijo ter Madžarsko prosti. Za prestop zunanje meje s Hrvaško zadostuje veljavni potni list ali veljavni osebni dokument, če obisk ne traja več kot tri mesece. Državljani članic Evropske unije, Hrvaške in Švice lahko prestopijo mejo z veljavnim osebnim dokumentom, vendar obisk ne sme trajati dlje kot trideset dni. Za vse, ki za obisk Slovenije potrebujejo vizum, je na voljo schengenski vizum, ki ga lahko dobijo v slovenskih predstavništvih v svojih državah ali predstavništvih katere koli države članice schengenskega območja. Vse schengenske države članice izdajajo schengenske vizume pod enakimi pogoji, pri čemer upoštevajo tudi interese drugih držav članic. Vizum, ki ga izda ena schengenska država članica, je veljaven tudi za druge države članice, kar koristi državljanom tretjih držav, ki želijo obiskati več kakor eno schengensko državo članico.

Otrok lahko potuje in vstopa čez zunanjo državno mejo samo z veljavnim dokumentom za prestop državne meje. Ta dokument je običajno veljaven potni list, v določenih primerih je to lahko tudi veljavna osebna izkaznica ali drugi dokument za prestop državne meje (izdan na podlagi posebnih meddržavnih sporazumov). Način izdaje dokumentov je po državah različen, nekatere države izdajajo samostojne dokumente, nekatere države pa otroke vpisujejo v potne liste staršev, vse to se pri prehodu državne meje upošteva.

Od 30. marca 2008 je Slovenija polnopravna članica schengenskega območja tako v letalskem kot kopenskem prostoru. Poleg držav članic EU pravni red vključuje tudi Norveško in Islandijo. Prebivalci držav članic schengenskega pravnega reda sedaj lahko meje med državami članicami prečkajo prosto, ne da bi jim bilo treba pokazati potni list oz. osebno izkaznico. Vendar to ne pomeni, da je glede posedovanja potovalnega ali identifikacijskega dokumenta potovanje znotraj schengenskega območja izenačeno s potovanjem znotraj posamezne države članice. Schengenske države članice so namreč obdržale pravico, da na podlagi svoje nacionalne zakonodaje na celotnem svojem ozemlju opravljajo preverjanja identitete v sklopu policijskih nalog. Nacionalna zakonodaja določa, da morate imeti s seboj osebno izkaznico ali veljaven potni list. (vir:
Ministrstvo za zunanje zadeve)

VIZE 
Za države, s katerimi EU ni sklenila sporazuma o odpravi vizumov, velja, da mora imeti potnik v potnem listu, katerega veljavnost je še najmanj šest mesecev, vizum, ki ga lahko dobi v slovenskih (oziroma pooblaščenih) predstavništvih v svojih državah.
Za več informacij: Ministrstvo za zunanje zadeve,
kliknite tukaj pod rubriko Koristne informacije
 
 VNOS PREDMETOV 
Pretok blaga med državami, članicami EU, je prost in pravila so enaka v vseh državah, članicah EU. Omejitve so samo pri prenosu tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač, kjer je količina, za katero se ne plačuje trošarine, omejena.
Odrasel potnik (nad 17 let starosti) lahko brez plačila carine v Slovenijo uvozi tudi 200 kosov cigaret ali 50 kos cigar ali 250 gramov tobaka za kajenje, 1 liter alkoholne pijače z več kot 22 volumenskih odstotkov alkohola ali dva litra alkoholne pijače z do 22 volumenskega odstotka alkohola ali penečega vina, ali sorazmerno količino navedenih izdelkov, in dva litra nepenečega vina; 50 gramov parfuma in 0,25 litra toaletne vode in drugo blago do skupne vrednosti 175 EUR.

Vnos predmetov v Slovenijo za tuje potnike tretjih držav
V primeru nakupa blaga v tretjih državah je treba pri vrnitvi v Skupnost carinskim organom ustno prijaviti vsako blago komercialne narave ter tudi vse blago, katerega količina ali vrednost presega mejo, do katere veljajo oprostitve plačila dajatve: za trošarinske izdelke, parfume in toaletne vodice, če so presežene predpisane količine; za ostalo blago, če je presežena vrednost blaga 175 EUR oziroma 90 EUR za potnike mlajše od 15 let.
Več potnikov ne more združiti svojih pravic do oprostitve plačila uvoznih dajatev in na ta način brez plačila dajatev uvoziti blago vrednosti večje od 175 EUR. V primeru dvoma, katero blago se prijavi carinskemu organu, je priporočljivo prijaviti vse blago, ki ga potnik prinaša seboj. Oprostitve se ob prijavi blaga upoštevajo v vsakem primeru. Dajatve, ki se plačujejo pri uvozu blaga, so: carina, DDV oziroma trošarina v primeru tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač.
Tuji potnik iz tretjih držav (držav nečlanic EU) lahko poleg osebne prtljage prinese s seboj še predmete, ki jih potrebuje med začasnim bivanjem v Sloveniji, in zanje ne plača nobenih uvoznih dajatev. Pri sebi ima lahko največ 10.000 EUR gotovine.
Več informacij

ŽIVALI 
Med državami članicami EU psi, mačke in beli dihurji (nekomercialni premiki hišnih živali, kjer se živali z lastnikom vračajo v matično državo) za prestop meje potrebujejo EU potni list za hišne živali s potrjenim cepljenjem proti steklini, živali pa morajo biti označene na predpisan način. Za nekatere članice EU (Veliko Britanijo, republiko Irsko ali Švedsko veljajo posebna pravila; podrobnosti o tem vedo na Veterinarski upravi Republike Slovenije ali na lokalnih veterinarskih zavodih). Za druge hišne živali (glodalci, plazilci, dvoživke, akvarijske ribice, okrasne ptice itd.) se pravila od države do države razlikujejo, zato je smiselno informacije pridobiti v vsaki državi posebej ali pa na elektronskem naslovu:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. in na nasledni povezavi:
Veterinarska uprava Republike Slovenije
Za nekomercialni uvoz živali iz tretjih držav (držav nečlanic EU) psi, mački in beli dihurji lahko potujejo z veterinarskim spričevalom, objavljenim v odločbi komisije 2004/203/ES,
za druge živali pa veljajo enaki pogoji kot za nekomercialne premike med državami članicami.
Ker so pravila povezana s posameznimi sklopi držav, sta najkrajša pot do informacij naslednji povezavi:
- European Commision:
Animal Health and Welfare
- Official Journal of the European Union: Commision Decision of 1 December 2004 - a
model health certificate of non - commercial movements from third countries of dogs, cats and ferrets.

ZDRAVSTVENA OSKRBA TUJCEV 
V Sloveniji je v vsakem večjem kraju zdravstveni dom, odprt ob delavnikih od 7. do 19. ure.

Državljani držav članic EU, EGP in Švice
Zavarovane osebe držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice imajo v primeru začasnega bivanja v Republiki Sloveniji, na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja oz. certifikata, ki začasno nadomešča evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, pravico do »zdravstvenih storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v drugi državi članici« (Uredba (EGS) št. 1408/71).
Z evropsko kartico oz. certifikatom tako zavarovane osebe teh držav uveljavljajo nujne oz. potrebne zdravstvene storitve neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS. Zdravstvene storitve lahko uveljavljajo le na primarnem nivoju, medtem ko morajo za specialistično ali bolnišnično zdravljenje pridobiti napotnico splošnega zdravnika na primarnem nivoju. Nujno medicinsko pomoč pa lahko uveljavljajo neposredno v najbližji bolnišnici.
V primeru nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči doplačila niso predvidena, saj je takšna storitev v celoti krita z obveznim zdravstvenim zavarovanje. Ostale storitve pa so zagotovljene brezplačno le do določenega procenta vrednosti, saj je od posameznega primera odvisno doplačilo od 5% do 75% vrednosti zdravstvene storitve.

Državljani Republike Hrvaške in Republike Makedonije, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjen meddržavni sporazum (konvencijo)
Zavarovane osebe teh dveh držav lahko uveljavljajo v Republiki Sloveniji pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS. Na podlagi obrazca HR/SLO 3 OZ. RM/SI 3, ki ga predložijo na območni enoti oz. izpostavi ZZZS, jim le ta izda obrazec »Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev za tujega zavarovanca in njegovega družinskega člana«. Na podlagi slednjega lahko uveljavljajo nujne zdravstven storitve le na primarnem nivoju, medtem ko morajo za specialistično ali bolnišnično zdravljenje pridobiti napotnico splošnega zdravnika na primarnem nivoju. Nujno medicinsko pomoč pa lahko uveljavljajo neposredno v najbližji bolnišnici. V primeru nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči doplačila niso predvidena, saj je takšna storitev v celoti krita z obveznim zdravstvenim zavarovanje.

Državljani ostalih držav, ki niso članice EU, EGP oz. Švica ali s katerimi ni sklenjen meddržavni sporazum (ZDA, Kanada, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora,…)
Z ostalimi državami Republika Slovenija nima sklenjenega meddržavnega sporazuma (konvencije), ki bi urejal področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da morajo državljani teh držav v primeru uveljavljanja zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji, le te plačati sami.
Republika Slovenija sicer, v skladu s 7. členoma Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l.RS, št. 72/06 – ZZVZZ-UPB3), iz proračuna zagotavlja sredstva za nujno zdravstveno varstvo oseb neznanega prebivališča, tujcev iz držav, s katerimi niso sklenjene mednarodne pogodbe, ter tujcev in državljanov Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, ki začasno prebivajo v Republiki Sloveniji ali so na poti skozi Republiko Slovenijo, in zanje ni bilo mogoče zagotoviti plačila zdravstvenih storitev.
Več informacij

VRAČILO TAKSE
Zaradi načela enotnega evropskega trga je Slovenija odpravila možnost vračila davkov pri prehodu državne meje, saj med članicami EU tovrstnih olajšav ni. Za obiskovalce držav nečlanic EU pa mora za kupljeno blago prodajalec izpolniti poseben obrazec. Tega je treba na mejnem prehodu pri izstopu iz države članice EU potrditi pri carinskih organih. Davek povrnejo ustanove, navedene na obrazcu za brezcarinski nakup.A